Zakaj večina vodij pade na osnovah vodenja
Večina vodij je izjemno kompetentnih strokovnjakov. So sposobni, odgovorni in dobronamerni. Do vodstvene vloge pridejo, ker so bili nadpovprečni v svojem poklicu.
In vendar se pri mnogih sčasoma ponovi enak vzorec:
- vedno več “gašenja požarov”,
- ekipa postaja vse bolj odvisna od vodje,
- dogovori se ne držijo,
- motivacija niha,
- komunikacija pod pritiskom postaja kratka, nejasna ali konfliktna.
Ko se pojavijo zahtevni sodelavci, časovni pritiski ali spremembe, vodje pogosto padejo na osnovah.
To se ne zgodi zato, ker bi bili slabi vodje. Najpogosteje zato, ker vodenje obravnavamo kot nekaj, kar naj bi prišlo samo od sebe – skupaj z nazivom.
V resnici pa večina težav ne nastane zaradi velikih strateških napak, temveč zaradi presenetljivo osnovnih stvari, ki niso bile jasno postavljene in dosledno vodene.
Zakaj sistemi pogosto odpovejo
Formalni izobraževalni sistemi praviloma ne učijo vodenja ljudi. Osredotočeni so na stroko, procese in tehnično znanje, ne pa na vsakodnevno realnost vodenja ljudi.
Zato se v praksi pojavljajo majhne razpoke:
- nejasna pričakovanja,
- nedorečeni dogovori,
- pomanjkanje povratne informacije,
- nejasna odgovornost.
Če teh osnov ne naslovimo pravočasno, iz majhnih težav zrastejo velike. In pogosto postanejo kronične.
Vodenje ni intuicija – vodenje je veščina
Eden najbolj nevarnih mitov v poslovnem svetu je:
»Dober strokovnjak bo tudi dober vodja.«
Vodenje ni intuicija. Vodenje je nabor znanj, struktur in ponovljivih praks, ki se jih da naučiti.
Najboljši vodje ne vodijo zgolj »po občutku«. Vodijo po jasnih principih – podobno kot vrhunski prodajniki ne prodajajo le na podlagi talenta, temveč sledijo prodajnemu procesu.
Zakaj je to pomembno? Ker je vpliv vodenja danes izjemen:
- na rezultate,
- na organizacijsko kulturo,
- na zavzetost in zdravje zaposlenih,
- na fluktuacijo in kakovost dela.
Vodenje je preveč pomembno, da bi ga prepustili naključju.
Dobra novica
Na ravni uprav in najvišjega vodstva je danes jasno eno: vodenje ljudi ni stvar osebnega sloga ali občutka, temveč področje, ki je resno raziskano in merljivo.
Vodenje ljudi (leadership) temelji na preverjenih znanstvenih spoznanjih s področja organizacijskega vedenja, psihologije, nevroznanosti in sistemskega vodenja. Ima svoja pravila, zakonitosti in vzorce, ki neposredno vplivajo na rezultate, tveganja in dolgoročno uspešnost.
To pomeni ključno poslovno dejstvo: vodenja se lahko – in se ga moramo – naučiti.
Vodenje ni talent rezerviran za posameznike. Je strateška kompetenca, ki združuje znanje, strukturo in dosledno prakso. Organizacije, ki to razumejo, zmanjšujejo operativna tveganja, povečujejo odgovornost v ekipah in dosegajo stabilnejše rezultate.
V sodobnem poslovnem okolju je vpliv vodenja prevelik, da bi ga prepustili naključju ali intuiciji. Ko so osnove vodenja postavljene jasno in sistematično, se pritisk zmanjša, odločanje postane bolj kakovostno, organizacija pa bolj odporna.
Razmislek za vodje
Vam sodelavci sledijo ker imate funkcijo — ali zato, ker vam zaupajo? Vam morajo ali želijo slediti?
To je eno najbolj zanesljivih ogledal kakovosti vodenja.
V naslednjih zapisih bomo sistematično naslovili temeljne principe vodenja in pokazali, kako jih v praksi uporabljajo najuspešnejše organizacije.
Go to the Basics.
